Poseg
Najmodernejša tehnika operacije sive mrene je fakoemulzifikacija, odstranitev sive mrene s pomocjo ultrazvoka, ki ga ljudje velikokrat zamenjujejo za laser in govorijo o laserski odstranitvi sive mrene. Omenjena tehnika ni primerna za vse vrste sive mrene in operater se lahko odloci za drugo vrsto posega, bodisi pred operacijo ali med samim posegom. Pri operaciji katarakte iz ocesa odstranimo motno ocesno leco, ki preprecuje dostop svetlobe in tvorbo jasne slike na mrežnici in jo zamenjamo s plasticno umetno ocesno leco. Dioptrijo umetne lece dolocimo z ehografskimi meritvami dolžine ocesa in ukrivljenostjo roženice in jo izracunamo za vsakega bolnika posebej bolj ali manj uspešno. Razlika med želeno in dobljeno dioptrijo je po-navadi majhna in jo lahko popravimo z ocali.
Postopek operacije
1. Priprava se prične eno uro pred operacijo s kapanjem zdravil za širjenje zenice
2. Temeljito se očisti oko in njegova okolica
3. Anestezija je samo kapljična, brez injekcije in brez zdravil za pomirjanje
4. Na začetku operacije operater naredi roženični rez v velikosti 2,4mm
5. Začasno se napolni oko z viskoelastično snovjo, ki zaščiti roženico ter druge strukture, istočasno pa vzdržuje potreben prostor v sprednjem prekatu očesa
6. Z odprtjem sprednje lečne ovojnice se omogoči dostop do leče
7. Drobljenje lečnih mas omogoča aparat, ki se imenuje fakoemulzifikator. Z nihanjem pri visokih frekvencah drobi leče mase, istočasno pa vse te lečne mase aparat izsesa skozi centralno odprtino. Računalnik aparature medtem nadzoruje dotok umetne očesne vode, ki mora biti enak odtoku.
8. V naslednji fazi sledi čiščenje/ poliranje lečne vreče
9. Čisto lečno vrečo napolnimo z viskoelastično snovjo in vanjo skozi roženični rez vložimo umetno lečo. Umetna leča je mehka, s premerom 5,5 mm in se z nožicami stabilno fiksira v samo vrečo na anatomsko točno tisto mesto, kjer je bila pred tem naravna leča
10. Postopek zaključimo tako, da izperemo viskoelastično snov iz očesa, napolnimo oko z umetno očesno vodo ter preventivno dodamo antibiotično raztopino
Navodila pacientom po operaciji
Po prihodu domov, je potrebno sneti očesno obvezo in začeti s kapanjem predpisanih zdravil v oko. Pred vnosom kapljic v oko obvezno temeljito operite roke s toplo vodo in milom. Najprej kanite v operirano oko eno zdravilo in po 5 minutah še drugo. S terapijo nadaljujte po navodilih, ki so na zdravilu oz. na izvidu. Ob dogovorjeni uri pridite na pregled. Tam vas bo zdravnik pregledal in poučil o nadaljnjem zdravljenju.
V tednu po operaciji je prepovedano:
mencanje operiranega očesa
umivanje operiranega očesa
opravljanje težjih fizičnih aktivnosti
V tednu po operaciji je dovoljeno:
gledanje televizije
branje
Operacija steklovine in mrežnice
od leta 1998
Dr. Primož Logar je razvil vitreoretinalno dejavnost v Sloveniji in jo izpopolnil kot ambulantno dejavnost v Očesnem kirurškem centru. Njegovo pionirsko delo sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja.
Poseg
Vitreoretinalne operacije so najpogostejše znotrajočesne operacije po operacijah katarakte. Vitreoretinalna operacija je tehnično izpopolnjen operativni poseg, ki omogoča nadzorovan dostop do očesne mrežnice skozi oko. Pri VRK z rezanjem in aspiracijo (t. i. vitrektomijo) najprej odstranimo očesno steklovino in si tako omogočimo neposreden pristop k mrežnici. Nato z mikroinstrumenti odstranimo morebitne bolezenske ali degenerativne spremembe nad in pod nevrosenzorično plastjo mrežnice.
Zaradi boljšega poznavanja histopatologije obolenj in napredka v operativni tehniki se je obseg indikacij za VRK v zadnjih letih močno razširil.
Vitreoretinalna operacija je indicirana pri številnih boleznih steklovine in mrežnice, kot so diabetična retinopatija, odstop mrežnice, foramen makule, endoftalmitis, očesne poškodbe in druge. Z vitreoretinalno operacijo odstranimo motnjave v steklovini in bolezenske spremembe na mrežnici ali pod njo. Steklovinski prostor zapolnimo z različnimi raztopinami ali plini glede na bolezensko stanje mrežnice; s silikonskim oljem, različnimi plini ali intraokularno raztopino. Zaradi napredka v poznavanju patoanatomskih in histoloških procesov pri obolenjih steklovine in mrežnice in tudi zaradi napredka v tehnologiji se je anatomski in funkcionalni uspeh vitreoretinalne kirurgije v zadnjih letih izboljšal.
Optična koherentna tomografija
od leta 1998
Optična koherentna tomografija (OCT) je v zadnjem desetletju temeljito spremenila klinično prakso v oftalmologiji, saj postaja ena od najpomembnejših preiskav bolezni mrežnice, in vidnega živca.
Preiskava
Je ne-invazivna slikovna preiskava, uporablja svetlobo in interferometrično tehniko, ki z odboji iz različnih slojev mrežnice prikaže prečni presek, v visoki resoluciji 5 do 7 mikronov, slika izgleda kot v živo »optična biopsija« mrežnice. Tomografija je slikanje v plasteh oziroma globinsko slikanje tkiva, ki omogoči morfološko analizo in kvantitativne spremembe v različnih stadijih bolezni. Primeri: avtomatsko merjenje debeline mrežnice služi za spremljanje napredovanja bolezni starostne degeneracije makule, edema makule pri diabetesu ali zapori vene; pojav tekočine v slojih mrežnice omogoči klinično odločitev glede zdravljenja pri različnih boleznih mrežnice; diagnozo makularne luknje postavimo na OCT, ločitev med lamelarno in pseudomakularno luknjo, velikost in konfiguracija makularne luknje vse sovpada z funkcionalnim in anatomskim rezultatom po operativnem posegu.; pomemben je vitreoretinalni stik viden na OCT, ali je epiretinalna membrana ali tangencialna trakcija okrog makule. Morfologijo glave optičnega živca in debelino živčnih vlaken spremljamo na OCT pri glavkomu
Postopek
Preiskava z OCT je enostavna in prijazna do bolnika, hitra in natančna.
OCT slikanje opravlja diplomirana medicinska sestra.
OCT slike lahko bolnik dobi takoj po preiskavi, OCT izvid pa nekaj dni po preiskavi. Ta izvid na podlagi slik in posnetkov napiše zdravnik -specialist oftalmolog.
1.
Medicinska sestra bolnika pospremi do OCT aparata, kjer se le ta se usede na stol ob OCT aparatu.
2.
Bolnik prisloni brado na poseben podstavek, pogled pa ima usmerjen naravnost v središčno točko.
3.
Bolnik odpira in zapira oči, ko ga zato prosimo, širjenje zenic običajno ni potrebno.
4.
Preiskava poteka nekaj minut in je popolnoma neboleča.
PREDNOSTI OPTOVUE APARATA PRED OSTALIMI OCT APARATI
Meritve opravi hitreje od drugih in zajame veliko število podatkov.
Odlična resolucija.
Slikanje OCT lahko opravimo z ožjo zenico kot drugi aparati.
Modul za sprednji prekat ima funkcije, ki jih drugi nimajo.
Pri angiografiji analizira pretok krvi, kar pri drugih OCT aparatih ni mogoče.
Angiografija - bolj zanesljiva od angiografije pri drugih aparatih.
